Prenove

LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA

Avtorji: Raketa arhitekti, Katjuša Kranjc, Rok kuhar

Lokacija: Ljubljana

Leto izvedbe projekta: 2016

Fotografije: Žiga Lovšin

Opis projekta:

Z manjšo intervencijo v tlorisno zasnovo pritličja, kjer je bilo to sploh mogoče, smo ustvarili veliko dvorano, ki je najpomembnejša pridobitev prenove. Nova večnamenska dvorana je zasnovana prilagodljivo, tako da ustreza čimbolj širokemu spektru različnih dejavnosti: popolnoma zatemnjena služi različnim nastopom, osvetljena z naravno svetlobo pa otroškim delavnicam, bralnim vajam, razstavam in številnim drugim aktivnostim. V dvorani, ki je nevtralno opremljena, lebdita posebej za prostor oblikovana vrtljiva lestenca, ki predstavljata glavna vizualna elementa prenove. Ob prižganih lučeh njuna senčnika po stenah prostora razlivata žarke svetlobe v obliki živali in drugih figur iz sveta narave, ki so delo slovenske ilustratorke Zale Kalan. Figure, z laserjem izrezane iz pločevine in napete na obod lestenca, med vrtenjem oživijo, se gibajo, prelivajo in srečujejo v prostoru. Velika dvorana se tako spremeni v impresivno igro svetlobe in senc, v atmosfersko bogat prostor med resničnostjo in sanjami.

Projekt prenove je vključeval tudi povezovalni hodnik med Malim in Velikim odrom, ki je bil popolnoma introvertiran, s prenovo pa smo vanj spustili svetlobo in s tem omogočili odprtost in komunikacijo med zunanjostjo in notranjostjo gledališča. Nekdaj temen hodnik, ki je zgolj funkcionalno povezoval dva dela avle, je tako postal poligon, ki otroke vabi h gibanju. Njegov nizek strop je s premišljeno osvetlitvijo zasijal kot nebesni svod. Prostor s subtilno poslikavo usmerja pogled navzgor – v nebo, v svet nepričakovanih doživetij in zapletov, zato celo za najmlajše obiskovalce čakanje postane kratkočasno. Ilustracije na stenah so delo slovenskega ilustratorja Matije Medveda. Dolga klop, ki je umeščena ob steno hodnika še dodatno napeljuje k opazovanju dogajanja na stropu, skozi velika izložbena okna pa tudi na trgu pred gledališčem.

Prostori preddverja so na prvi pogled zadržani. Poenoteni so s sivo barvno paleto, ki jo, kjer je smiselno, poživlja lesena stenska obloga. Z njo sta, na primer, nakazana vhoda v dvorani. V steni se skriva celo prava Jazbina, skrivnostna jazbečeva duplina, le odkriti jo je treba. Prenova preddverja Lutkovnega gledališča je z minimalnimi prostorskimi posegi in sredstvi je tako ustvarila bogat prostor malih in velikih odkritij, prostor posebnega doživetja med notranjim svetom gledališke igre in zunanjimi prostori vsakdanjega življenja.