Javne površine

PARK ODDIHA IN RAZMISLEKA

Avtorji: Kreadom

Lokacija: Prevalo nad Novo Gorico

Leto izvedbe projekta: 2014

Opis projekta:

  Avtorji projekta, Adrijan Cingerle, Katarina Iskra in Sebastjan Winkler iz arhitekturnega biroja Kreadom, so spominsko obeležje zasnovali kot prostorsko instalacijo in jo pomenljivo poimenovali Park oddiha in razmisleka. Spomenik namreč ne obuja le spomina na generala Borojevića, ampak je namenjen utrditvi kolektivnega zavedanja o razsežnostih globalne človeške morije, ki je korenito spremenila tedanjo politično in družbeno podobo Evrope. Oblikovna zasnova spomenika pravzaprav izhaja iz pojmovanja vojne, ki vnaša v življenja ljudi grozo, bolečino, trpljenje, smrt, za seboj pa pušča razdejanje, opustošeno krajino in razdvojene narode. Zato ne preseneča, da ima osrednji del obeležja formo prelomljenega jeklenega trikotnika z odrezanima stranicama, ki deluje kot rez v prostoru in simbolizira grozote vojne. Na prvem kraku je izrezan Borojevićev portret, ki z bistvenimi potezami označuje vztrajnega človeka neomajnih načel. Drugi krak kovinske stene pa se dematerializira v lamele, ki poudarjajo vertikalno formo okoliških dreves in omogočajo, da se kovinska struktura vizualno preplete s krajino. Pomemben del obeležja je tudi kovinski podstavek, na katerem stoji masivna trikotna stena, saj predstalja povezovalni element med spominsko ploščo in krajino. Ob lamelah, ki oblikujejo ograjo, se podstavek zaključi kot lebdeča balkonska struktura, s katere ni izhoda, medtem ko se drugi del nadaljuje v nekoliko dvignjeno leseno stezo, ki poteka med borovci. Vendar to ni pot, ki bi obiskovalcu omogočila krožni obhod, ampak se nepričakovano zaključi. Obiskovalec se mora bodisi vrniti po stezi nazaj ali nadaljevati ogled po travnati površini.

            Očitno je, da prostorska instalacija v arhitekturnem jeziku subtilno interpretira nesmiselnost vojne. Balkonska struktura in lesena pot, ki se nenadoma prekine, zaznamujeta brezizhodnost vojne. Vrnitev na izhodiščno točko ogleda, ki ponuja možnost za opazovanje obeležja z drugega zornega kota, pa poglobi obiskovalčevo miselno dimenzijo. Instalacija pravzaprav spodbuja refleksijo o brutalnosti prve svetovne vojne, ki naj bi bila opomin za sedanjost in prihodnost, kar so avtorji naglasili tudi z izrezanim napisom na obeležju spomin in opomin. Kontrast med vojno in mirom pa navsezadnje stopnjuje tudi sama mikrolokacija spominskega obeležja, saj se strogo geometrijsko oblikovana steza, ki se dvakrat ostro prelomi, vije med drevesi – starodavnimi simboli življenja in življenjske moči, a tudi spoznanja.

            Park oddiha in razmisleka je zgleden primer sodobno zasnovanega spominskega obeležja, ki se širi tudi v naravno krajino in jo kulturno bogati. Hrati pa prostorska instalacija kaže, kaj lahko arhitekturna ureditev izraža s pretehtano izbranimi oblikami in materiali – v tem primeru suhozidom, gradbenim materialom jarkov in okopov, ter kortenom, ki s svojo rjasto patino asociira na preteklost, granate, zarjavelo bodečo žico. Omeniti je potrebno tudi lego prostorske instalacije na prehodu na Trnovsko-Banjško planoto, ob vznožju Škabrijela, kjer so potekali boji in od koder se odpirajo pogledi tudi na druga bojišča soške fronte in reko Sočo. Sorazmerno majhna arhitekturna intervencija namreč s premišljeno kompozicijsko strukturo medsebojno povezanih grajenih in naravnih elementov spreminja prej degradirano lokacijo v pomembno izletniško točko. K temu nedvomno pripomore tudi celovita prostorska ureditev spominskega obeležja, ki vključuje zelenice, klopi, informacijsko tablo in parkirne prostore.

PARK ODDIHA IN RAZMISLEKA
PROMENADA VELENJE PARK LENDAVA
24 of 29